Aagundjuka oyendji mOshikoto itaya kongo iilonga
Epangelo otali ka eta po oompito dhiilonga dha konda po500 000 momukokomoko gwoomvula ntano
Omuthiya/Ovenduka – Pethimbo lyeandjaganeko lyuuyelele wa pamba oshitopolwa shaShikoto, ehangano lyoNamibia Statistics Agency (NSA) olya holola kutya, shi ikolela kOmayalulo goPashigwana gomo2023, aagundjuka ya konda poopelesenda 63% ye li mepipi lyoomvula 15 sigo 35 ihaya longo.
Uuyelele mbuka owa gandjwa kumeniindjela mehangano lyoNSA, Julius Nyerere Namoloh, mOmaandaha mOmuthiya.
Shi ikolela kOmayalulo ggopashigwanagomo2023, moshitopolwa shaShikoto omu na aakalimo 257 302, mokati kawo oopelesenda 71.4% inaya gwanithwa oomvula 35.
Oopelesenda 81.6% dhOshitopolwa shaShikoto odho omahala gokuushayi, onkene iilonga itashi kambele ngele oya pumba noonkondo, oshinima shoka tashi etitha ondjele yokwaa-na-iilonga mokati kaagundjuka yi kale ya londa noonkondo.
Nonande ongawo, epangelo lyOmupesidente Netumbo Nandi-Ndaitwah otali ka tota po oompito dhiilonga dha konda po 500 000 momukokomoko gwoomvula ntano twa taalela, shoka tashi ka kwatha okushonopeka omwaalu nguka.
Osha hololwa woo kutya oopelesenda 24.4% dhaantu mboka haya longo mOshikoto ohaya longo iilonga yopetameko, unene tuu mbyoka ihayi uulongelwe ngaashi okulonga mofaalama, okulitha, okulanditha, nenge okwoopaleka.
Nonande epangelo li na omathaneko ngoka, aantu mboka ye li methimbo lyokulonga ya konda poopelesenda 60% mOshikoto oya lombwele aanambelewa yOmayalulo gopashigwana kutya kaye na ehalo lyokukonga iilonga. Netompelo lyawo anuwa oye na okutonatela omagumbo gawo.
Sho aakalimo ya konda poopelesenda 70% ye li meni lyoomvula 35, oothigwa odhindji otadhi ilele moshitopolwa, naNamoloh okwa ti ngoka omukundu omunene.
Moshipopiwa she sha leshwa peha lye, Ngoloneya gwoshitopolwa shaShikoto Sacky Kathindi okwa gandja olupandu lwe kehangano lyoNSA sho lya ningi Omayalulo gopashigwana nolya nyanyangidha oolopota dhOmayalulo gopashigwana. Okwa dhenge omuthindo kutya oolopota ndhika otadhi ka kwathela mokuninga omathaneko omawanawa moshitopolwa.
“Eandjaganeko lyoolopta dhomauyelele giitopolwa hakwo ehulilo ihe okwo etameko molweendo lwetu lwomapendulopo moshitopolwa,” Kathindi a ti. “Osho oshinakugwanithwa shetweni atuheni ngele aakwanepangelo, oshikondo shopaumwene, omalelo gopamuthigululwakalo, omahangano gaa shi gontanitho noshowo aakwashigwana tu longithe uuyelele mbuka nokweeta po sha. Uuyelele natu u longithe ongoshilongitho tashi tu kwathele mokukandula po oluhepo, okunkondopeka aagundjuka yetu, okuyambula po oomeme nokunkondopeka iitopolwa yetu.”
Uuyelele mbuka owa gandjwa kumeniindjela mehangano lyoNSA, Julius Nyerere Namoloh, mOmaandaha mOmuthiya.
Shi ikolela kOmayalulo ggopashigwanagomo2023, moshitopolwa shaShikoto omu na aakalimo 257 302, mokati kawo oopelesenda 71.4% inaya gwanithwa oomvula 35.
Oopelesenda 81.6% dhOshitopolwa shaShikoto odho omahala gokuushayi, onkene iilonga itashi kambele ngele oya pumba noonkondo, oshinima shoka tashi etitha ondjele yokwaa-na-iilonga mokati kaagundjuka yi kale ya londa noonkondo.
Nonande ongawo, epangelo lyOmupesidente Netumbo Nandi-Ndaitwah otali ka tota po oompito dhiilonga dha konda po 500 000 momukokomoko gwoomvula ntano twa taalela, shoka tashi ka kwatha okushonopeka omwaalu nguka.
Osha hololwa woo kutya oopelesenda 24.4% dhaantu mboka haya longo mOshikoto ohaya longo iilonga yopetameko, unene tuu mbyoka ihayi uulongelwe ngaashi okulonga mofaalama, okulitha, okulanditha, nenge okwoopaleka.
Nonande epangelo li na omathaneko ngoka, aantu mboka ye li methimbo lyokulonga ya konda poopelesenda 60% mOshikoto oya lombwele aanambelewa yOmayalulo gopashigwana kutya kaye na ehalo lyokukonga iilonga. Netompelo lyawo anuwa oye na okutonatela omagumbo gawo.
Sho aakalimo ya konda poopelesenda 70% ye li meni lyoomvula 35, oothigwa odhindji otadhi ilele moshitopolwa, naNamoloh okwa ti ngoka omukundu omunene.
Moshipopiwa she sha leshwa peha lye, Ngoloneya gwoshitopolwa shaShikoto Sacky Kathindi okwa gandja olupandu lwe kehangano lyoNSA sho lya ningi Omayalulo gopashigwana nolya nyanyangidha oolopota dhOmayalulo gopashigwana. Okwa dhenge omuthindo kutya oolopota ndhika otadhi ka kwathela mokuninga omathaneko omawanawa moshitopolwa.
“Eandjaganeko lyoolopta dhomauyelele giitopolwa hakwo ehulilo ihe okwo etameko molweendo lwetu lwomapendulopo moshitopolwa,” Kathindi a ti. “Osho oshinakugwanithwa shetweni atuheni ngele aakwanepangelo, oshikondo shopaumwene, omalelo gopamuthigululwakalo, omahangano gaa shi gontanitho noshowo aakwashigwana tu longithe uuyelele mbuka nokweeta po sha. Uuyelele natu u longithe ongoshilongitho tashi tu kwathele mokukandula po oluhepo, okunkondopeka aagundjuka yetu, okuyambula po oomeme nokunkondopeka iitopolwa yetu.”
Comments
Namibian Sun
No comments have been left on this article