Oshikondo shoonzo dhomefuta sha ndopa mokugandja uuyelele
Oshikondo shoohi noonzo dhomefuta osha pewa epapa tali ithanwa ' most secretive government agency' onga shimwe shomiikondo yepangelo mbyoka itayi longo pauyuuki mokugandja omauyelele moshigwana na oshi na omauyelele ga holekwa.
Oshikondo osha pewa epapa ndyoka sha landula omakonaakono ga ningilwa iikondo ya thika puihetatu, pethimbo lyomapekaapeko taga ithanwa regional transparency assessment ngoka ga ningwa ko media institute of southern Africa (Misa) stated. .
Omutumba gwopashigwana ogwa pewa epapa tali ithanwa '2018 golden key award' omolwa emanguluko lye yo moonkundathana noshigwana oshowo okugandja uuyelele moshigwana.
Omutumba gwopashigwana ogwa dhengemo niitsa yi vulithe po 12 omusindani gwepapa ndyoka omvula ya piti, ngoka a li Communications Regulatory Authority of Namibia (CRAN).
Epandja lyomauyelele lyopaungomba lyomutumba gwopashigwana okwa popiwa li na omauyelele taga pumbiwa na otali tulwa omauyelele konyala ethimbo kehe. Omunambelewa gwomauyelele mOmutumba gwoPashigwana okwa holola kutya okwa li a kwathele nokuholola ohokwe nehalo mokugandja uuyelele , na okwa li a dhengele ongodhi omuningi gwomapekaapeko opo a kwashilipaleke kutya omauyelele ngoka ga gandjwa oge li tuu mondjila.
Oshikondo shuuyuki shoka omvula ya piti sha mono epapa lyomost secretive and non-transparent government agency, sho sha li owala sha mono iitsa iyali yomiitsa 40, nuumvo osha ningi omalunduluko sho sha mono iitsa 27.
Oshiputudhilo shoMisa olya popi kutya iilongo iheyali yomUumbugantu waAfrika, oya holola kutya ope na omalunduluko miilonga yiiputudhilo yepangelo lyaNamibia ngele tashi ya kokugandja omauyelele koshigwana.
Shoka osha kolekwa koonakuninga omapekaapeko mboka ya popi kutya omapopyo ngoka otaga kolekwa nomaumbangi gopauyelele ngoka taga adhika komapandja gopaungomba giiputudhilo mboka.
Nonando ongaaka olopota ndjoka oya kunkilile kutya endopo okutula poshitafuula mbala oompango ndhoka tadhi pitika egandjo lyomauyelele moshigwana osha ningitha oshidhigu okutaambako noku itaala kutya iiputudhilo yepangelo oyiitula mo mekwashilipaleko lyegandjo lyomauyelele moshigwana.
Uuministeli woohi noonzo dhomomeya owa kanitha iitsa moondondo mbali dhomapapa omolwa omayamukulo gawo sho ya pulwa omauyelele oshowo omauyelele ngoka taga adhika komalungula gawo unene metseyitho lyomaindilo gookota dhokukwata oohi.
Etindo lyawo okuyamukula komauyelele ngoka ya pulwa oshowo sho ya holola kutya kaye na ohokwe yokugandja omauyelele osha etitha opo ya mono iitsa yopevi, sho ya mono owala iitsa iyali yomiitsa 20 moondondo mbali dhomapapa ngoka. Palopota yoMisa shoka otashi ulike etindo okugandja uuyelele noshikondo osha holola nkene tashi kodhilile omauyelele ngoka ge li ga pumbiwa moshigwana.
Epapa etiyali olya li okutala nkene epandja lyomalungula lyuuministeli mboka tali holoka koshigwana, komauyelele ngoka ge li ko, oshikondo shoka osha mono iitsa 9 yomiitsa 20.
Omapekaapeko oga holola kutya Omutumba gwoPashigwana ogwa mono oopresenda 100 mokugandja omauyelele oshowo iitsa 13 yomiitsa 20 komauyelele ngoka ga tulwa kepandja lyomalungula lyoshiputudhilo shoka.
Omapekaapeko ngoka oga ningwa muJuli sigo oSepetemba nuumvo.
MoMalawi iiputudhilo ayihe mbyoka ya ningilwa omapekaapeko oya mono oopresenda 100, sho ayihe ya holola ohokwe okugandja omauyelele ngoka ga pulwa muule wethimbo ndyoka lya tulwa po.
Shoka oshilongo shotango mUumbugantu waAfrika tashi mono oopresenda 100, konima nkene omapekaapeko ngoka ga tulwa miilonga.
Namibia okwe ya ponomola ontiyali miilongo ya yamukula, sho a mono oopresenda 63, omanga iilongo yilwe mwakwatelwa Mozambique, Swaziland, Tanzania, Zambia oshowo Zimbabwe ya mono iitsa yi li pevi lyoopresenda 50.
Nuumvo Namibia okwa kanitha ompito ye yotango onga oshilongo shi na iikundaneki yamanguluka muAfrika, na okwa yi ponomola ontiyali mo2018 Reporters Without Borders Press Freedom Index.
JANA-MARI SMITH
Omutumba gwopashigwana ogwa pewa epapa tali ithanwa '2018 golden key award' omolwa emanguluko lye yo moonkundathana noshigwana oshowo okugandja uuyelele moshigwana.
Omutumba gwopashigwana ogwa dhengemo niitsa yi vulithe po 12 omusindani gwepapa ndyoka omvula ya piti, ngoka a li Communications Regulatory Authority of Namibia (CRAN).
Epandja lyomauyelele lyopaungomba lyomutumba gwopashigwana okwa popiwa li na omauyelele taga pumbiwa na otali tulwa omauyelele konyala ethimbo kehe. Omunambelewa gwomauyelele mOmutumba gwoPashigwana okwa holola kutya okwa li a kwathele nokuholola ohokwe nehalo mokugandja uuyelele , na okwa li a dhengele ongodhi omuningi gwomapekaapeko opo a kwashilipaleke kutya omauyelele ngoka ga gandjwa oge li tuu mondjila.
Oshikondo shuuyuki shoka omvula ya piti sha mono epapa lyomost secretive and non-transparent government agency, sho sha li owala sha mono iitsa iyali yomiitsa 40, nuumvo osha ningi omalunduluko sho sha mono iitsa 27.
Oshiputudhilo shoMisa olya popi kutya iilongo iheyali yomUumbugantu waAfrika, oya holola kutya ope na omalunduluko miilonga yiiputudhilo yepangelo lyaNamibia ngele tashi ya kokugandja omauyelele koshigwana.
Shoka osha kolekwa koonakuninga omapekaapeko mboka ya popi kutya omapopyo ngoka otaga kolekwa nomaumbangi gopauyelele ngoka taga adhika komapandja gopaungomba giiputudhilo mboka.
Nonando ongaaka olopota ndjoka oya kunkilile kutya endopo okutula poshitafuula mbala oompango ndhoka tadhi pitika egandjo lyomauyelele moshigwana osha ningitha oshidhigu okutaambako noku itaala kutya iiputudhilo yepangelo oyiitula mo mekwashilipaleko lyegandjo lyomauyelele moshigwana.
Uuministeli woohi noonzo dhomomeya owa kanitha iitsa moondondo mbali dhomapapa omolwa omayamukulo gawo sho ya pulwa omauyelele oshowo omauyelele ngoka taga adhika komalungula gawo unene metseyitho lyomaindilo gookota dhokukwata oohi.
Etindo lyawo okuyamukula komauyelele ngoka ya pulwa oshowo sho ya holola kutya kaye na ohokwe yokugandja omauyelele osha etitha opo ya mono iitsa yopevi, sho ya mono owala iitsa iyali yomiitsa 20 moondondo mbali dhomapapa ngoka. Palopota yoMisa shoka otashi ulike etindo okugandja uuyelele noshikondo osha holola nkene tashi kodhilile omauyelele ngoka ge li ga pumbiwa moshigwana.
Epapa etiyali olya li okutala nkene epandja lyomalungula lyuuministeli mboka tali holoka koshigwana, komauyelele ngoka ge li ko, oshikondo shoka osha mono iitsa 9 yomiitsa 20.
Omapekaapeko oga holola kutya Omutumba gwoPashigwana ogwa mono oopresenda 100 mokugandja omauyelele oshowo iitsa 13 yomiitsa 20 komauyelele ngoka ga tulwa kepandja lyomalungula lyoshiputudhilo shoka.
Omapekaapeko ngoka oga ningwa muJuli sigo oSepetemba nuumvo.
MoMalawi iiputudhilo ayihe mbyoka ya ningilwa omapekaapeko oya mono oopresenda 100, sho ayihe ya holola ohokwe okugandja omauyelele ngoka ga pulwa muule wethimbo ndyoka lya tulwa po.
Shoka oshilongo shotango mUumbugantu waAfrika tashi mono oopresenda 100, konima nkene omapekaapeko ngoka ga tulwa miilonga.
Namibia okwe ya ponomola ontiyali miilongo ya yamukula, sho a mono oopresenda 63, omanga iilongo yilwe mwakwatelwa Mozambique, Swaziland, Tanzania, Zambia oshowo Zimbabwe ya mono iitsa yi li pevi lyoopresenda 50.
Nuumvo Namibia okwa kanitha ompito ye yotango onga oshilongo shi na iikundaneki yamanguluka muAfrika, na okwa yi ponomola ontiyali mo2018 Reporters Without Borders Press Freedom Index.
JANA-MARI SMITH
Comments
Namibian Sun
No comments have been left on this article