Omalimbililo kombinga yomuloka
Natango oshigwana oshi li momalimbilio ngele onkalo yombepo ya kukuta otayi tsikile moshikakomvula shika moNamibia, naatseyinawa oya kunkilile aanafaalama opo ya kale yiilongekidhila onkalo ya dhigupala noonkondo.
JANA-MARI SMITH
Aanafaalama ya kunkililwa
Nonando otaku tengenekwa ngaa uuta womvula tawu dhenge pevi muule woshiwike shoka twa taalela, okwa kunkililwa kutya onkalo yomvula itayi ka kala onene nokuhupitha aanamapya oshowo iimuna.
Olopota ya pitithwa kuJohan van den Berg, omuteyinawa gwonkalo yombepo moSantam Crop Insurance moSouth Africa, oya holola kutya onkalo yombepo ya kukuta kwaahena omuloka oyi li pombanda ihe ha mo South Afrika owala ihe nomoNamibia woo.
MuJanuari, oshifokundneki shoNamibian Sun osha Ii sha lopota kombinga yomapopyo gavan den Berg, sho a kunkilile aanafaalama opo kaya kale nomukumo gwomvula ihe naya kale woo yii longekidhila onkalo yoshikukuta ya dhigupala.
Olopota kombinga yonkalo ndjoka ya pitithwa momasiku 11 gaJanuari oya holola kutya oshikakomvula shonuumvo oshimwe tashi ka kala oshidhigu noonkondo ngele tashi ya komuloka, nonando pokati komasiku 15 sigo 23 gomwedhi nguka ota mu ka lokwa omata omashona. Aanamapya oshowo aaniimuna naya kale yiilongekidhla onkalo ndjoka, na iya kala unene ye na omukumo gwomulonga.
Omatengeneko ngoka taga ningwa okwa hololwa kutya otashi vulika Januari ngoka a hupako oshowo Februali ya ka lokwe noopresenda 70 ihe onkalo yombepo ya kukuta moshikako sha hugunina, otayi ka etitha oshikukuta sho El Niño.
Onkalo ontiyali yomatengeneko ngoka pahapu dha van den Berg, ope na ompito yoopresenda 30 opo onkalo yoEl Niño kayi kale unene ya dhigupala, naashoka otashi holola omuloka omuwanawa moshikako shoka sha hupako.
Olopota ye oya tsikile kutya oshitopolwa shuumbugantu woshilongo otashi yelekwa noshitopolwa shaNorthern Cape moSouth Afrika mbyoka ya taalela onkalo ondhigu, omolwa omuloka ngoka itagu loko miitopolwa mbyoka.
Olopota yonkalo yombepo ndjoka ya pitithwa esiku lya faathana koHydrological Services Namibia oya holola kutya ondjele yomeya miitopolwa yomonooli yoshilongo ngaashi momilonga ngaashi gwa Zambezi, Okavango oshowo Kunene oya kala tayi londo pombanda omolwa omuloka ngoka gwa dhenge pevi uule womasiku ngoka ga piti ihe omilonga dhomuumbugantu, ondjele yomeya oyi li pevi noonkondo kwa tumbulwa omulonga omushona gwaOrange.
Ondjele yomeya moondama dhomoshilongo nayo otayi limbililike sho kwa lopotwa kutya Ondama yaSwakoppoort oyi li poopresenda 22.2, okuyeleka noopresenda 40.5, mpoka ya li omvula ya piti.
Von Bach moasiku 14 gaJanuari okwa li poopresenda 51.3, okuyeleka noopresenda 52.1, mpoka a li oshiwike shimwe sha piti, oshowo poopresenda 58.3 mpoka a li omvula yimwe ya piti.
Ondama yaHardap oyi li poopresenda 33.3, omanga omvula ya piti pethimbo lya faathana ya li poopresenda 34.2.
Ondjele yomeya mOndama yaNaute oyili pooresenda 64.6 omanga omvula ya piti ya li poopresenda 65.5.
Aanafaalama ya kunkililwa
Nonando otaku tengenekwa ngaa uuta womvula tawu dhenge pevi muule woshiwike shoka twa taalela, okwa kunkililwa kutya onkalo yomvula itayi ka kala onene nokuhupitha aanamapya oshowo iimuna.
Olopota ya pitithwa kuJohan van den Berg, omuteyinawa gwonkalo yombepo moSantam Crop Insurance moSouth Africa, oya holola kutya onkalo yombepo ya kukuta kwaahena omuloka oyi li pombanda ihe ha mo South Afrika owala ihe nomoNamibia woo.
MuJanuari, oshifokundneki shoNamibian Sun osha Ii sha lopota kombinga yomapopyo gavan den Berg, sho a kunkilile aanafaalama opo kaya kale nomukumo gwomvula ihe naya kale woo yii longekidhila onkalo yoshikukuta ya dhigupala.
Olopota kombinga yonkalo ndjoka ya pitithwa momasiku 11 gaJanuari oya holola kutya oshikakomvula shonuumvo oshimwe tashi ka kala oshidhigu noonkondo ngele tashi ya komuloka, nonando pokati komasiku 15 sigo 23 gomwedhi nguka ota mu ka lokwa omata omashona. Aanamapya oshowo aaniimuna naya kale yiilongekidhla onkalo ndjoka, na iya kala unene ye na omukumo gwomulonga.
Omatengeneko ngoka taga ningwa okwa hololwa kutya otashi vulika Januari ngoka a hupako oshowo Februali ya ka lokwe noopresenda 70 ihe onkalo yombepo ya kukuta moshikako sha hugunina, otayi ka etitha oshikukuta sho El Niño.
Onkalo ontiyali yomatengeneko ngoka pahapu dha van den Berg, ope na ompito yoopresenda 30 opo onkalo yoEl Niño kayi kale unene ya dhigupala, naashoka otashi holola omuloka omuwanawa moshikako shoka sha hupako.
Olopota ye oya tsikile kutya oshitopolwa shuumbugantu woshilongo otashi yelekwa noshitopolwa shaNorthern Cape moSouth Afrika mbyoka ya taalela onkalo ondhigu, omolwa omuloka ngoka itagu loko miitopolwa mbyoka.
Olopota yonkalo yombepo ndjoka ya pitithwa esiku lya faathana koHydrological Services Namibia oya holola kutya ondjele yomeya miitopolwa yomonooli yoshilongo ngaashi momilonga ngaashi gwa Zambezi, Okavango oshowo Kunene oya kala tayi londo pombanda omolwa omuloka ngoka gwa dhenge pevi uule womasiku ngoka ga piti ihe omilonga dhomuumbugantu, ondjele yomeya oyi li pevi noonkondo kwa tumbulwa omulonga omushona gwaOrange.
Ondjele yomeya moondama dhomoshilongo nayo otayi limbililike sho kwa lopotwa kutya Ondama yaSwakoppoort oyi li poopresenda 22.2, okuyeleka noopresenda 40.5, mpoka ya li omvula ya piti.
Von Bach moasiku 14 gaJanuari okwa li poopresenda 51.3, okuyeleka noopresenda 52.1, mpoka a li oshiwike shimwe sha piti, oshowo poopresenda 58.3 mpoka a li omvula yimwe ya piti.
Ondama yaHardap oyi li poopresenda 33.3, omanga omvula ya piti pethimbo lya faathana ya li poopresenda 34.2.
Ondjele yomeya mOndama yaNaute oyili pooresenda 64.6 omanga omvula ya piti ya li poopresenda 65.5.
Comments
Namibian Sun
No comments have been left on this article