OPOLITIKA NAYI TEGELELE: Hifikepunye Pohamba. EFANO: OTWE LI PEWA
OPOLITIKA NAYI TEGELELE: Hifikepunye Pohamba. EFANO: OTWE LI PEWA

Swapo owu pulakena ngaa koongundu dhimwe: Pohamba

‘Okukondjithathana ita k utu etele sha’
IPC ota ti omadhiladhilo goongundu dhompilameno ohaga talwa ndele oongundu ihadhi pandulwa
Phillipus Josef

Omupelesidente omutiyali goshilongo Hifikepunye Pohamba okwa indile ongundu tayi pangelo yoSwapo opo yi pulakene komathaneko taga etwa po koongundu dhoompilameno yo yi iyageke okudhi kondjitha.

Omuleli omukulu ota kumagidha tati omananathano gopapolitika naga talike ko onga oompito dhokuninga omalunduluko omanene mepangelo.

“Inatu kondja. Okukondja ita k utu etelesha,” Pohamba okwa li ta lombwele minster gomauyelele nomakwatathano Emma Theofelus, pethimbo a li e mu talele po pegumbo lye mOkanghudi, moshitopolwa Ohangwena oshiwike sha zi ko.

“Uuna oongundu dhompilameno tadhi totha mo iinima yontumba, natu pulakene ngaa shoka tadhi ti, Tse natu lundulule wo uuna tatu gandja omaamukulo kudho. Ngele oye li mondjila, oshike itaa tu koleke kutya oye li mondjila naashoka taya popi otatu shi tala?”

Oompumbwe dhoshilongo

Omupoliliko gongundu yo Independent Patriots for Change (IPC), Imms Nashinge okwa ti omapopyo gaPohamba omawanawa lela.

“Okukala ompilameno itashi ti omuntu oku li ompinge noshilongo nene nehumokomeho. Nonando omadhiladhilo ga tulwa miilonga kepangelo out wete kutya oga kuthwa momushangwathaneko gomahwahwameko gwetu, otu wete oshili nawa kutya nee ina shi popiwa kutya otse twe ga eta po,” Nashinge ta ti ngaaka.

Okwa ti wo omadhiladhilo goongundu dhoompilameno olundji ohaga kala oshidhigu okutulwa miilonga, shoka unene hashi etwa komayamkulo ga lata haga gandjwa koominista mopaliamente osho wo uuwindji wiilyo yongundu yoSwapo mookomitiye nomiiputudhilo yepangelo.

Nashinge okwa ti oongundu adhihe odhi na oshinakugwanithwa okutholomapo omutungilo gomalelo goshikondo shepangelo osho wo shomahangano gepangelo. “ Okulela kakushi ashike okwiithana aantu oohailwa nenge okupatela pondje molwa oongundu dhoka ye li,” ta ti ngaaka.

“Uuleli owu na sha nokukwashilipaleka kutya omauwanawa goshilongo oga kehe gumwe nongundu kehe oyi na oshinakugwanithwa okukwashilipaleka shika.”

Uundemokoli wopamuthika golela

Omusokononi gwiipambele yopapolitika Nduumba Kamwanyah okwa ti oohapu dhaPohamba otadhi ulike kutya Namibia ota li tembukile kuudemokoli womuthika golela.

Kamwanyah okwa ti: “ Ombepo yopapolitika otayi pepe nawa sho oongundu dhoompilameno dha vulu okumona omawi ge li nawa gaahogololi opo ya vule okukwashilipaleka kutya iilonga oya longwa tuu shili. Oompata otashi vulika dhi monika dha fa tadhi yi pambambo ihe shike otashi ulike kutya uudemokoli wetu otau koko nowuuka pomuthika golela”.

Okwa ti wo nonando oongundu dhoompilameno dha li dha nwetha po oonkundathana mokati koshigwana, uuwindji wiilyo yoSwapo momutumba gopashigwana otau ngambeke oonkundathana dholela, naaleli aakulu ngaashi Pohamba otaya vulu okugandja omapukululo nomayele omawanawa peha lyokukambadhala okulundulula omauthompango.

Okwiikankamekela koongundu dhopapolitika

Pokati mpono Pohamba okwa pandula wo oominista naaniilonga yepangelo omolwa iilonga yawo, ye ta tsu omuthindo tati aakwashigwana osho wo aatoti yoompango nayo wo ohaya mono omauwanawa gontumba uune aanapolitika ya itula mo miipumbiwanima yoshigwana peha lyokukala owala yi ikankammekela koongundu dhopapolitika.

Dhika okwe dhi popi pethimbo ndyoka oongundu dhompilameno dhi li tadhi longo nuudhiginini okweetapo iiyetwa po mopaliamente nonando olundji hadhi tetwa ko kongundu tayi pangele pethimbo lyomutumba.

“Okulela ka ku shi okwiinoma shaashi mu li omundji nenge a hala ashike ongoye to pandika,” Pohamba ta ti.” Okulela okupulakena nawa, okutaambako omadhiladhilo taga tungu inoo tala kutya otaga etwa po kulye osho wo okulongela kumwe opo ku humithwekomeho oshilongo.”

[email protected]






Comments

Namibian Sun 2026-03-20

No comments have been left on this article

Please login to leave a comment