Sankwasa
Sankwasa

Uulingilingi ka ko - Sankwasa

Kenya Kambowe
Minista gwomapendulopo giilando nomikunda James Sankwasa okwi ikwatela ko ye mwene kokukondjitha uulingilingi momalelo gondoolopa nomikunda, oshoka Okakomisi kOkukondjitha Uulingilingi, pamaiuvo ge, oka ndopa okulonga iilonga yako.

Okwa tala ko Okakomisi kOkukondjitha Uulingilingi “ongolutu lwa sa” italu vulu okuvudha mo uulingilingi moshilongo.

Sankwasa okwa li taya yamukula kepulo lyoshifo shoNamibian Sun ngele uulingilingi noshowo elongitho nayi lyombelewa ndjoka– ngaashi omahala mondoolopa yaKatima Mulilo taga pingakanithwa anuwa noohauto noomota – olya lopotelwa Okakomisi kOkukondjitha Uulingilingi.

Moshiwike sha tetekele okuya kwe koKatima Mulilo, okwa pula montaneho yaayehe kutya omolwashike Elelo lyOshitopolwa shaKunene lya gandja oshimaliwa shomalweendo gaanambelewa, mwa kwatelwa oshimaliwa shomunambelewa omukuluntupitithi gwoshitopolwa, nonande aanambelewa inaya za po nande.

Sankwasa ina lila okathima koluko.

“Olwo olutu lwa sa,” okwa ti.

“Konima yoomvula dha konda puntano, sho nda li omupevi minista gwiilonga niiyenditho, onda tumine oombilive noodokumende kOkakomisi kOkukondjitha Uulingilingi melongelokumwe nomukuluntu gwandje miilonga pethimbo ndiyaka, minista John Mutorwa. Inaya ninga po sha, nondi na uumbangi musho,” okwa fatulula.

“Sho nda ka ninga minista, onda li ndi shi onkalo otayi lunduluka. Onde ya tumine oodokumende odhindji, nonatango, inapu ningwa sha. Inaya galukila ndje ootu nande oneyokomeho lyasha.”

Okwa gwedha po: “Oshigwana otashi ya lopotele uulingilingi tau ningwa, ihe otaya ndopa okuninga po sha. Onkene otaya nanene ndje mokundopa kwawo. Onde ya pa oodokumende dhi na uuyelele kombinga yiilonga yuulingilingi tayi longwa momalelo goondoolopa. Inaya ninga po sha.”

Omaiuvo ga yooloka

Nonande omukalo gwaSankwasa gwokukondjitha uulingilingi ogwa taambiwa ko kaakwashigwana oyendji, iilyo yimwe yongundu tayi pangele yoSwapo oyi itaala kutya omukalo gwe otagu kakeke efano lyongundu mokugandja efano kutya aanambelewa yawo aalongi yuulingilingi.

Ongeyamukulo, Sankwasa okwa popile omukalo gwe nokwa tindi kutya oti iyakele mondoolopa inaa tseyithila aanambelewa.

“Ihandi iyakele moondoolopa nenge momikunda. Ngele owa li pungaye, ando otandi ku ulikile oombilive nde ya nyolela,” okwa ti.

“Muga7 Apilili, onda nyolele mayola gwaKatima Mulilo, tandi pula kutya omolwashike omahala gamwe ga pingakanithwa noohauto. Onda pula ngele oya pewa eziminino kuminista. Onde ya pe esiku lyahugunina ya kale ya yamukula. Kandi shi egoya – Ndu uluke ko owala inaandi popya sha.”

Aakwaswapo yamwe ya yemata

Nonande ta yambidhidhwa koyendji, Aakwaswapo yamwe inaya nyanyukilwa oshikonga shika shaSankwasa shokukondjitha uulingilingi, noya tila kutya otashi ke etela nayi ongundu yaa shi endithe nawa momahogololo twa taalela gookamunsela muNovemba.

“Swapo ota longo oshilonga oshinene, ihe ongoshilyo shongundu, na kale a kotoka,” Omukwaswapo gumwe a ti.

“Ngele omawi gookamunsela yoSwapo oga shuna pevi, ota ka pewa ombedhi. Otatu vulu ngiini okuninga iikonga yomahogololo momalelo mono sho uulingilingi tau etwa puuyelele? Oongundu dhoompilameno otadhi ke tu kalitha mo nayi molwoshinima shoka, unenenene sho oongundu dhimwe odho tadhi lele oondoolopa ndhoka," Omukwaswapo a gwedha po.

Onzo oya ti yimwe yomiilyo yongundu inayi nyanyukwa anuwa, oshoka Sankwasa oku ulikwa komupresidente peha lyokuzilila momitungilo dhongundu.

Eyamukulo lyaMinista

Sankwasa okwa pula kutya sho iipundi yaSwapo ya shuna pevi ota vulu okushi pelwa ombedhi.

“Owa hala okutya Swapo ota ka dhengwa molwandje?” okwa pula.

“Oshike she etitha Swapo a ndope okukala niipundi 66 moparliamende? Omolwashike itatu vulu okumona iititatu iiyali ngoshito? Oshe etithwa kuSankwasa?”

Omunamwino mopolitika Ndumba Kamwanyah okwa ti Sankwasa okwa pumbwa okupandulwa molwoonkambadhala dhe okuvudha mo uulingilingi moshilongo.

“Natu pandule nokusimaneka Sankwasa,” Kamwanyah a ti.

“Ngaashi Omupresidente Netumbo Nandi-Ndaitwah a tile, onkalo kayi li we ngoshito. Ota gwanitha po oshinakugwanithwa she, nokanda li nda tegelela eitulomo lyoludhi nduka kuye. Sho ta ningi – okukwashilipaleka aanambelewa otaya longo moshili – osho oshilonga ominista nenge omunapolitika kehe e na okukala ta longo."

Okwa dhenge omuthindo kutya mboka "taye mu sheke notaya ti otashi ka dhengitha ongundu yoSwapo momahogololo kaye na sha nokukwatha oshigwana."

[email protected]

Comments

Namibian Sun 2025-07-10

No comments have been left on this article

Please login to leave a comment