Openzela yaakulupe tayiihile pooobiliona N$ 8
Epangelo olya tegelela oonzo dhopenzela yaakulupe mo Namibia dhiihilile po N$ 8 billion komvula sha landula egwedhelo lyo N$ 100 kopenzela yokomwedhi, sha hololwa ku minista Ericah Shafuda.
A popi moonkundathana dhontengenekothaneko mOvenduka mEtitatu, Shafuda okwa gamene egwedhelo, ta ti oyendji (public) ohaya dhini elalakano lyiiniwe mbika nomwaalu gwaamboka haya kwathelwa kiimaliwa mbika.
“Opwali pu na oodola ethele ndhono dha kundanwa tadhi gwedhelwa kopenzela yaakokele” osho a ti. “Ashike shono aantu kayeshi osho shino kutya, moshilongo omu na aakokele omayovi omathele gaali nomilongo mbali na hamano kumwe.
Kehe omukokele oha mono oodola eyovi nomathele gahamano komwedhi, kwa gwedhwa uuwanawa wefumviko, shono tashi undulile iimaliwa yopenzela oobiliona N$ 7 komvula. Shika otashi ka gwedhelwa koodola eyovi nomathele gaheyali. “Kegwedhelo lyethele lya gwedhwapo, oshali nale oomiliyona omathele gatano, shono tashiihilile poobiliyona hetatu” Shafudah ta koleke.
Okwa ti omangongotolo taga zimoshigwana shina sha negwedhelo lyopenzela ihaga tala kiimaliwa oyindji mbyoka hayi longithwa metopolo lyoshimaliwa shika.
“Aantu ohaya ti oshinima oshipu, ihe ngele owa gwedha omiyalu kumwe, ohapu kala eyooloko.”
Ekoko lyoshinakugwanithwa shaantu
Konima yoomvula omulongo dha piti. Openzela yaakokele mo Namibia oya londo molwa epangelo tali kambadhala oku shiga aakwanaluhepo koluhepo nokoompumbwe dhuuhupilo.
Openzela yokomwedhi oyali poodola omathele gahamano momayovi gaali nomulongo na hamano manga inaayi gwedhelwa yi ye poodola eyovi nomathele gane nokonima poodola eyovi nomathele gahamano momayovi gaali nomilongo mbali nane.
Ethiminiko lyegwedhelo lyiimaliwa olya nkondopala moomvula dha piti mokati kondando yoompumbwe dhuuhupilo. Montengenekothaneko yomomuvo 2023/24, openzela oya londo oku za poodola eyovi nomathele gatatu okuya poodola eyovi nomathele gane, tashi eta oonzo dhiiyemo adhihe kumwe dhiihilile poobiliyona omulongo.
Konima yomvula, ontengenekothaneko 2024/25 oya gwedhele openzela nomathele gaali, tayeeta oofuto dhokomwedhi peyovi nomathele gahamano. Pethimbo lyoshikako shoka, the Ministry of Gender, Poverty eradication and social welfare’s ntengenekothaneko oyiindjipala lwopoobiliyona hetatu, tashi holola esimaneko lyegameno lyuuhupilo nonando pu na iiyemo tayi shongola.
Ompumbwe yoshimaliwa ya indjipala
Momutengenekwathaneko gomumbo 2025/6 konyala oobiliona N$7.2 odha li dha odhekelwa iikwila hayi gandjwa kepangelo, moka oobiliona N$3.7 dha odhekelwa unene oshikwiila shaakulupe.
Oshinima shika osha holola omwaka omunene pokati konkayi yokugandja omaakulo nonkalo tayi thiminike ompumbwe yoshimaliwa.
Shafuda okwa ti omutengenekwamwaalu 2026/27 otagu tsikile nokugwela oshikwiila shaakulupe nooN$100 opo ku ningwe oonkambadhala dhokuthikitha pamwe elongitho lyoshimaliwa osho wo iilalakanenwa yoshigwana.
Iikondo yopankalathano ngaashi uundjolowele, elongo, opolohalama dhuukalinawa ngaashi ngeyi odha thikama poopelesenda 62 nodhatengenekelwa oshimaliwa shoobiliona N$88 shoka tashi ti nondando oshikwiila sha gwedhelwa kashona, ota ku pumbwa okuningwa omathaneko ga tonatelwa nawa.
Oompata moshigwana
Kashishi oshipe sho oyendji ya kala nokwiindila oopenzela dhaakulupe dhi gwedhelwe. Omupelesidente omukulu Hage Geingib okwa li ta lalakanene ando shi kale pokati N$2000-N$3000 komwedhi.
Ihe aaniiniwe oya gandja ekunkililo kutya egwedhelo ndyoka otali ka londeka oshimaliwa pombanda unene noobiliona N$10 shoka tashi hala okuthika pamwe nomitengenekwamwaalu dhiikondo ngaashi elongo nuundjolowele.
Oopenzela dhika odhi li oonzo oonene dhuuhupilo momagumbo ogendji moshilongo. Moka omaalulo gopashigwana taga ulike kutya konyala omagumbo 136 000 ohaga hupile moshimaliwa shopenzela yaakulupe unene momikunda moka mu na ompumbwe onene yiilonga.
Shafuda okwa ti nonando egwedhelo lyooN$100 itali kutha po omukundu omunene goshimaliwa gwa taalela aakokele, otashi holola ngaa kutya epangelo oli itula mo mokuhwepopaleka oonkalo dhoshigwana omanga taku kalekwa oonzo dhopashimaliwa momukalo omwaanawa



Comments
Namibian Sun
No comments have been left on this article