AaNamibia ya topolwa kiishoshela yokongulu
AaNamibia ye vulithe petata otaya popile iishoshela yepangelo yi li pombanda opo yi vule okulongithwa kepangelo mokugandja omayakulo, pauyelele womapekaapeko ga ningwa kehangano tali ithanwa Afrobarometer.
Sho ya yamukula komapulo ge na sha niifuta yiishoshela yepangelo ngoka ga ningwa koAfrobarometer, osha holola kutya AaNamibia aashona mboka itaya popile iishoshela mbyoka yi li pombanda, nonando oyo haya futu iishoshela yepangelo.
Uuministeli wemona omvula ya piti owa holola kutya mokati kaakwashigwana yaNamibia yeli poomiliyona 2.5, aakwashigwana owala 800 000 haya futu iishoshela yepangelo.
“AaNamibia oyendji inaya hala woo epangelo li tameke okufutitha aanangeshefa aashona iishoshela yepangelo, na oye wete shi li mondjila okufutitha aakengeli opo ku vule okukwathelwa aathigona,” omapekaapeko ngoka ga holola.
Pauyelele wa hololwa komapekaapeko goAfrobarometer, oopresenda 51 dhAaNamibia otadhi popile iifuta yokongulu yi li pombanda netompelo kutya shoka otashi etitha epangelo li vule okugandja omayakulo ogendji.
“Ihe oopresenda 38 otadhi popile iifuta yepangelo yi li pevi nonando otashi hololwa kutya ngaaka omayakulo gepangelo geli pevi omanga AaNamibia mboka yaha futu iishoshela yepangelo taya popile iishoshela yeli pevi, okuyeleka naamboka ihaya futu iishoshela.”
Oopresenda 29 odha popi kutya oshipu okumona kutya iishoshela yi thike peni taya pumbwa okufuta kepangelo, omanga oopresenda 50 dha popi kutya oshidhigu noopresenda 21 kashi shi shi.
Pamapekaapeko, aayamukuli mboka haya futu iishoshela ye li poopresenda 48 oya holola kutya oshipu omanga oopresenda 24 odhaamboka ihaya futu iishoshela yepangelo, na otaya popi kutya oshidhigu okutseya kutya oya pumbwa okufuta ingapi, onga iishoshela yepangelo.
Natango AaNamibia ya kalela po oopresenda 36 oye wete kutya mboka yaha mono iiyemo yi li pevi ohaya nanwa unene iishoshela yi li pombanda omanga oopresenda 32 dhi wete kutya aakengeli otaya nanwa oopresenda dhi li pevi. Oopresenda 12 odhi wete kutya mboka haya mono iiyemo yi li pevi ihaya nanwa iishoshela oyindji omanga oopresenda 17 dhi wete kutya aakengeli ohaya nanwa iimaliwa oyindji.
Oopresenda 31 dhaakwashigwana odha hala epangelo li tameke okufutitha aanangeshefa aashona iishoshela yepangelo omanga oopresenda 59 itadhi popile efuto lyiishoshela yepangelo kaanangeshefa aashona.
Oopresenda 54 odhi wete kutya epangelo ohali longitha iimaliwa mbyoka hayi gongelwa miishoshela mokugandja omayakulo koshigwana, omanga oopreseda 32 dhaakwashigwana tadhi yanda okufuta oongunga dhoka ye na miishoshela yepangelo.
Afrobarometer ehangano lyuukumwe muAfrica ndyoka hali ningi omapekaapeko kombinga yonkalo yAafrica kongushu yonkalamwenyo, omapangelo oshowo uudemokoli.
ELLANIE SMIT
Uuministeli wemona omvula ya piti owa holola kutya mokati kaakwashigwana yaNamibia yeli poomiliyona 2.5, aakwashigwana owala 800 000 haya futu iishoshela yepangelo.
“AaNamibia oyendji inaya hala woo epangelo li tameke okufutitha aanangeshefa aashona iishoshela yepangelo, na oye wete shi li mondjila okufutitha aakengeli opo ku vule okukwathelwa aathigona,” omapekaapeko ngoka ga holola.
Pauyelele wa hololwa komapekaapeko goAfrobarometer, oopresenda 51 dhAaNamibia otadhi popile iifuta yokongulu yi li pombanda netompelo kutya shoka otashi etitha epangelo li vule okugandja omayakulo ogendji.
“Ihe oopresenda 38 otadhi popile iifuta yepangelo yi li pevi nonando otashi hololwa kutya ngaaka omayakulo gepangelo geli pevi omanga AaNamibia mboka yaha futu iishoshela yepangelo taya popile iishoshela yeli pevi, okuyeleka naamboka ihaya futu iishoshela.”
Oopresenda 29 odha popi kutya oshipu okumona kutya iishoshela yi thike peni taya pumbwa okufuta kepangelo, omanga oopresenda 50 dha popi kutya oshidhigu noopresenda 21 kashi shi shi.
Pamapekaapeko, aayamukuli mboka haya futu iishoshela ye li poopresenda 48 oya holola kutya oshipu omanga oopresenda 24 odhaamboka ihaya futu iishoshela yepangelo, na otaya popi kutya oshidhigu okutseya kutya oya pumbwa okufuta ingapi, onga iishoshela yepangelo.
Natango AaNamibia ya kalela po oopresenda 36 oye wete kutya mboka yaha mono iiyemo yi li pevi ohaya nanwa unene iishoshela yi li pombanda omanga oopresenda 32 dhi wete kutya aakengeli otaya nanwa oopresenda dhi li pevi. Oopresenda 12 odhi wete kutya mboka haya mono iiyemo yi li pevi ihaya nanwa iishoshela oyindji omanga oopresenda 17 dhi wete kutya aakengeli ohaya nanwa iimaliwa oyindji.
Oopresenda 31 dhaakwashigwana odha hala epangelo li tameke okufutitha aanangeshefa aashona iishoshela yepangelo omanga oopresenda 59 itadhi popile efuto lyiishoshela yepangelo kaanangeshefa aashona.
Oopresenda 54 odhi wete kutya epangelo ohali longitha iimaliwa mbyoka hayi gongelwa miishoshela mokugandja omayakulo koshigwana, omanga oopreseda 32 dhaakwashigwana tadhi yanda okufuta oongunga dhoka ye na miishoshela yepangelo.
Afrobarometer ehangano lyuukumwe muAfrica ndyoka hali ningi omapekaapeko kombinga yonkalo yAafrica kongushu yonkalamwenyo, omapangelo oshowo uudemokoli.
ELLANIE SMIT
Comments
Namibian Sun
No comments have been left on this article