• Home
  • ACCIDENTS
  • Angula a gandja oshipala shoshigongi oshinene shoSwapo shomumvo 2027
OSHIPALA: Oshilyo oshikulukulu shoSwapo Helmut Angula. EFANO: OLYO MOOMPNGULILO DHETUrnrn
OSHIPALA: Oshilyo oshikulukulu shoSwapo Helmut Angula. EFANO: OLYO MOOMPNGULILO DHETUrnrn

Angula a gandja oshipala shoshigongi oshinene shoSwapo shomumvo 2027

Ita ku popilwa omaponokelathano gopapolitika
Omunapilitika omukulukulu okwa ti elongelokumwe ota li kala mo moshigongi oshinene shoSwapo omvula tayi ya.
Kenya Kambowe

Oshilyo oshikulukulu shongundu yoSwapo Helmut Angula osha ti otashi vulika omupelesidente gwongundu, Netumbo Nandi-Ndaitwah, itaa ka taalela ekondjitho enene koshigongi oshinene shongundu omumvo tagu ya oshoka ongundu yoSwapo oyi itaala momuthigululwakalo gwelelo tali tsikile sigo epehulilo unene ngele tashi ya kaaleli yongundu yopombanda.


 “OSwapo oyi hole etsokumwe,” Angula ta ti ngaaka moonkundathana ye ta gwedha po ta ti: “ Okuninga ngaa shapo pwa inyenge sha mongaya, ihe inatu tegelela ngaa ando omupelesidente Netumbo Nandi-Ndaitwah a ka kondjithwe komutumba nguka”.


Oshigongi shika oshinene shongundu osha dhiladhilwa tashi ka kala mom o 2027 moka iilyo yongundu hayi ka hoogolola aaleli yongundu nosha ta li ka ko kutya osho hashi gandja efano lyonakuyiwa koSwapo Pary. 


Angula okwa gwedha po wo ta ti mboka ya tegelela omalunduluko omanene melelo lyopombanda otashi vulika ya ye pambambo. Okwa ti Nandi-Ndaitwah opo natango ta tula nawa iinima pehala konima sho e ya pombelewa nokuli natango i ipyakidhila nokutula iinima pomahala moshikakos she shotango mombelewa yuuupelesidente woSwapo. 

Okwa ti iilyo nomawawa ga yooloka gongundu otaga ka yambidhidha omupelesidente opo pu kalekwe po uukumwe.


Ekunkililo kopolitika yaafele

Angula okwa gunu wo iilyo yongundu yi iyageke kipolitika yaafele moka aaulikwahoogololwa momahoogololo gomeni lyongundu hay aka itopola muungundu tau kondjithathana.

Tati onkalo ndjika oyeetele etopoko nene mongundu ta kunkilile kutya ongundu onkene ya humbata iiyadhi yeetwa ketopoko molwa omananathano gomeni lyongundu. 


 “Inashi puka okukutha ombinga,” ta ti, ashike iilyo yongundu nayi kale yi shi omilandu dhokukutha ombinga momahoogololo gomeni lyogundu. 


Angula okwa tsikile wo nokukunkilila kutya okukala ominista nenge wu li omuulikwahoogololwa gwapelesindente itashi kwashilipaleke eyambidhidho lyaayambidhidhi yopevi. 


Okwa ti aakalimo moshigongi otashi vulika ya tinde aaulikwahoogololwa yamwe nomaiuvo kutya itaya opalele, kaa na ontseyo nenge inaa ya itula mo miinyangadhalwa yondundu.





Elelo lyongundu ota li etwa po kiilyo yopevilela 


Moomwedhi tu uka, ongundu Swapo otayi ka tameka nokutungulula omawilikongundu ga yooloka okuza moondondo dhopevi lela sigo opo ndondo yewiliko lyiitopolwa, omukalo nguka tagu vala mboka tashi vulika ya ka kale iilyo yelelo lyongundu lyopombanda. Angula okwa ti iizemo mbyoka tayi kaayambidhidhi yopevilela oyo tayi dhana onkandangala mokuthaneka po nokutunga aaulikwahoogololwa taakakuthambinga momahoogololo pethimbo lyoshigongi oshinene momvumvo 2027.

Omanga tashi vulika ku ka monike iipala iipe okuza komawawa ga yooloka gongundu, Angula okwa ti oowino nuukwatya waantu owo tau ka talika unene.

Angula okwa ti okuyele unene nokuninga omatengeneko ga shewa ga pamba mbika.


[email protected]





Comments

Namibian Sun 2026-03-26

No comments have been left on this article

Please login to leave a comment