Oongunga dhepangelo tadhi londo pombanda noonkondo
Epangelo olya pewa omayele opo li nongonone nawa onkalo nokukala lya kotoka uuna tali kutha oondjo molwaashoka ondjele yoongunga dhoshilongo oya londa pombanda noonkondo na otayi pitilile poopresenda 50.
Onkalo yepangelo lyaNamibia tali kutha oongunga inaku tegelelwa yi shune pevi ngashiingeyi, sho ehangano lyo Simonis Storm tali tengeneke kutya ondjele yoongunga dhepangelo otayi ka kala ya londa yi vulithe noopresenda 50 okuyeleka noGross Domestic Product (GDP).
Oya kunkilile kutya onkalo ndjoka otayi etitha oshilongo shi ka konge ekwatho koshiketha shoInternational Monetary Fund IMF ngele osha ndopa okukondolola oongunga dhasho.
“Otwa tegelela oongunga dhoshilongo dhi londe pombanda sigo opoobiliyona 107 omanga oopresenda okuyeleka noGDP tadhi londo poopresenda 51.9 okuya pehulilo lyo2020/21.
Ondjele ndjoka oyi li pombanda noonkondo okuyeleka nondjele ndjoka tali ya tengenekwa yoopresenda 48.7 mo 2020/21 ngaashi tashi hololwa moMedium Term Expenditure Framework (MTEF),” ehangano lyoSimonis Storm lya holola.
Oya holola kutya ondjele yoongunga tayi londo pombanda monkalo yeliko lyoshilongo lyaana ondjundo yasha niiyemo yi li pevi oya nika oshiponga noonkondo koshilongo.
Ombaanga onene yoshilongo ano Bank of Namibia oshiwike sha piti oya tengeneke eshuno pevi lyondjele yekoko lyeliko lyaNamibia noopresenda 0.2 momvula yo 2018/19.
Ehangano lyoSimonis Storm olya popi kutya ngele ondjele yoongunga ndjoka inayi kandulwa po nena muule woomvula 10 okuya 15 oshilongo otashi ka konga ekwatho koIMF nenge kuChina nenge nokuli ekwatathano lyepingakanitho lyiimaliwa yaSouth Afrika moNamibia li kuthwe po.
PSG Konsult oya popi kutya omikuli dhepangelo okwa tegelelwa natango dhi londe pombanda momvula yo 2019 omolwa egwo pevi lyongushu yiimaliwa yoshilongo nomatsokumwe gwomikuli dhoAfrican Development Bank.
OGONE TLHAGE
Oya kunkilile kutya onkalo ndjoka otayi etitha oshilongo shi ka konge ekwatho koshiketha shoInternational Monetary Fund IMF ngele osha ndopa okukondolola oongunga dhasho.
“Otwa tegelela oongunga dhoshilongo dhi londe pombanda sigo opoobiliyona 107 omanga oopresenda okuyeleka noGDP tadhi londo poopresenda 51.9 okuya pehulilo lyo2020/21.
Ondjele ndjoka oyi li pombanda noonkondo okuyeleka nondjele ndjoka tali ya tengenekwa yoopresenda 48.7 mo 2020/21 ngaashi tashi hololwa moMedium Term Expenditure Framework (MTEF),” ehangano lyoSimonis Storm lya holola.
Oya holola kutya ondjele yoongunga tayi londo pombanda monkalo yeliko lyoshilongo lyaana ondjundo yasha niiyemo yi li pevi oya nika oshiponga noonkondo koshilongo.
Ombaanga onene yoshilongo ano Bank of Namibia oshiwike sha piti oya tengeneke eshuno pevi lyondjele yekoko lyeliko lyaNamibia noopresenda 0.2 momvula yo 2018/19.
Ehangano lyoSimonis Storm olya popi kutya ngele ondjele yoongunga ndjoka inayi kandulwa po nena muule woomvula 10 okuya 15 oshilongo otashi ka konga ekwatho koIMF nenge kuChina nenge nokuli ekwatathano lyepingakanitho lyiimaliwa yaSouth Afrika moNamibia li kuthwe po.
PSG Konsult oya popi kutya omikuli dhepangelo okwa tegelelwa natango dhi londe pombanda momvula yo 2019 omolwa egwo pevi lyongushu yiimaliwa yoshilongo nomatsokumwe gwomikuli dhoAfrican Development Bank.
OGONE TLHAGE
Comments
Namibian Sun
No comments have been left on this article