Namibia a hwepopeleke onkalo yaanona
OMUTOOLINKUNDANA GWOMENI
Muule woomvula ntano dha piti, Namibia okwe shi pondola okuhwepopaleka onkalo yaanona noondondo dhi li po 19 momusholondondo gwiilongo yaAfrika mbyoka tayi kondjo okukaleka po uuwanawa waanona.
Ngashiingeyi oshilongo oshi li ponomola onti 7 muAfrika, okuza ponomola onti 26 mpoka sha li momvula yo 2013.
Nonando Namibia ota kambadhala, oshilongo kashi li pamwe natango momisindalandu dhopauyuni, ngele tashi ya koomvul dha tulwa po moka aanona taya vulu okupangulilwa omiyonena.
United Nations Committee on the Rights of the Child (CRC) okwa pula oomvula dha tameka po 12 omanga Namibia e li poomvula 7.
Omusholondondo ngoka gwa kwatela mo iilongo 52, ohagu ngongwapo kwiikwatelelwa kiinima itatu, egameno, omakwatho oshowo ekuthombinga.
Namibia oku li ponomola onti 9 megameno lyaanona, pegandjo lyomayakulo nomayambidhidho kaanona oku li ponomola onti 6 omanga kekuthombinga e li ponomola onti 4.
Uuyelele mboka owa hololwa molopota ompe tayi ithanwa 'African Report on Child Wellbeing 2018: Progress in the Child-friendliness of African Governments'.
Iilongo mbyoka yi li pombanda ongaashi Mauritius, Algeria, Tunisia, South Africa, Cabo Verde, Egypt, Namibia, Seychelles, Swaziland, Morocco oshowo Lesotho.
Olopota oya holola kutya iitsa yi li pombanda oya monika kiilongo mbyoka tayi kondjo mokukaleka po egameno lyaanona, nokutula miilonga omilandu ndhoka dha nuninwa uuwanawa waanona. Iilongo mbyoka oya longa nuudhiginini mokukwashilipaleka kutya aanona oya pewa omakwatho nomayakulo kehe taya pumbwa.
Iilongo mbyoka yi li pohi yomusholondondo ngoka ongaashi South Sudan, Central African Republic, Chad, Cameroon, Zambia, Liberia, the Democratic Republic of Congo, Guinea oshowo Eritrea.
Okwa hololwa kutya omisindalandu nomahwahwameko gokukaleka po uuwananwa waanona miilongo kadhi na oonkondo, niilongo mbyoka ihayi pungula sha gwana miikondo ngaashi elongo, uundjolowele oshowo uukalinawa.
Olopota oya holola kutya Namibia oha gandja oopresenda 6.7 dhiiyemo ye kegameno lyopankalathano, noshilongo shi li pombanda ponkatu mpoka oLesotho ngoka ha gandja oopresenda 16.3.
Namibia natango okuli momusholondondo gwiilongo yi li pombanda mbyoka hayi gandja oshindji kelongo, sho ha gandja oopresenda 8, omanga Lesotho ha gandja oopresenda 11.
Namibia natango okwa lopotwa e na ondjele yi li pombanda yaanona taya tameke ooskola dhoondondo dhopetameko, sho e na oopresenda 21.5, omanga Swaziland e na oopresenda 24.6.
Namibia oku na ondjele yomulongigumwe naanona ye li 30 shoka shi li hwepo lela okuyelela nondjele yomulongi gumwe maanona 40 ndjoka ya tulwa po.
Kombinga yoluhepo, oopresenda 22.6 dhaaNamibia otadhi lumbu moluhepo, okuyeleka naMadagascar ngoka e na oopresenda 77.
Olopota oya tsikile kutya oopresenda 13 dhaanona moNamibia yoomwedhi dhi li pokati kahamano sigo 23 ohaya mono oondya dhi na iitungilutu.
Olopota natango oya tsikile kutya Namibia oku na oopresenda 7 dhaanona mboka hayi moondjokana aashona okuyeleka naNiger ngoka e na oopresenda 76.
Olopota oya nkunkilile kutya Afrika oku li a taalela omashongo ogendji konkalonawa yaantu noshindji osha pumbwa okuningwa oku ku hupithwe oshigwana okuza komaupyakadhi ngoka.
Olopota otayi pula wo enkondopeko lyiikondo yimwe po ngaashi egandjo lyiikulya yi na iitungilutu kaanona, elongo lyongushu, esimaneko lyuuntu waanona, eyambulepo lyuuntu, naanona inaya pumbwa okupatelwa pondje ngele tashi ya kelongitho lyiimaliwa yoshilongo.
Muule woomvula ntano dha piti, Namibia okwe shi pondola okuhwepopaleka onkalo yaanona noondondo dhi li po 19 momusholondondo gwiilongo yaAfrika mbyoka tayi kondjo okukaleka po uuwanawa waanona.
Ngashiingeyi oshilongo oshi li ponomola onti 7 muAfrika, okuza ponomola onti 26 mpoka sha li momvula yo 2013.
Nonando Namibia ota kambadhala, oshilongo kashi li pamwe natango momisindalandu dhopauyuni, ngele tashi ya koomvul dha tulwa po moka aanona taya vulu okupangulilwa omiyonena.
United Nations Committee on the Rights of the Child (CRC) okwa pula oomvula dha tameka po 12 omanga Namibia e li poomvula 7.
Omusholondondo ngoka gwa kwatela mo iilongo 52, ohagu ngongwapo kwiikwatelelwa kiinima itatu, egameno, omakwatho oshowo ekuthombinga.
Namibia oku li ponomola onti 9 megameno lyaanona, pegandjo lyomayakulo nomayambidhidho kaanona oku li ponomola onti 6 omanga kekuthombinga e li ponomola onti 4.
Uuyelele mboka owa hololwa molopota ompe tayi ithanwa 'African Report on Child Wellbeing 2018: Progress in the Child-friendliness of African Governments'.
Iilongo mbyoka yi li pombanda ongaashi Mauritius, Algeria, Tunisia, South Africa, Cabo Verde, Egypt, Namibia, Seychelles, Swaziland, Morocco oshowo Lesotho.
Olopota oya holola kutya iitsa yi li pombanda oya monika kiilongo mbyoka tayi kondjo mokukaleka po egameno lyaanona, nokutula miilonga omilandu ndhoka dha nuninwa uuwanawa waanona. Iilongo mbyoka oya longa nuudhiginini mokukwashilipaleka kutya aanona oya pewa omakwatho nomayakulo kehe taya pumbwa.
Iilongo mbyoka yi li pohi yomusholondondo ngoka ongaashi South Sudan, Central African Republic, Chad, Cameroon, Zambia, Liberia, the Democratic Republic of Congo, Guinea oshowo Eritrea.
Okwa hololwa kutya omisindalandu nomahwahwameko gokukaleka po uuwananwa waanona miilongo kadhi na oonkondo, niilongo mbyoka ihayi pungula sha gwana miikondo ngaashi elongo, uundjolowele oshowo uukalinawa.
Olopota oya holola kutya Namibia oha gandja oopresenda 6.7 dhiiyemo ye kegameno lyopankalathano, noshilongo shi li pombanda ponkatu mpoka oLesotho ngoka ha gandja oopresenda 16.3.
Namibia natango okuli momusholondondo gwiilongo yi li pombanda mbyoka hayi gandja oshindji kelongo, sho ha gandja oopresenda 8, omanga Lesotho ha gandja oopresenda 11.
Namibia natango okwa lopotwa e na ondjele yi li pombanda yaanona taya tameke ooskola dhoondondo dhopetameko, sho e na oopresenda 21.5, omanga Swaziland e na oopresenda 24.6.
Namibia oku na ondjele yomulongigumwe naanona ye li 30 shoka shi li hwepo lela okuyelela nondjele yomulongi gumwe maanona 40 ndjoka ya tulwa po.
Kombinga yoluhepo, oopresenda 22.6 dhaaNamibia otadhi lumbu moluhepo, okuyeleka naMadagascar ngoka e na oopresenda 77.
Olopota oya tsikile kutya oopresenda 13 dhaanona moNamibia yoomwedhi dhi li pokati kahamano sigo 23 ohaya mono oondya dhi na iitungilutu.
Olopota natango oya tsikile kutya Namibia oku na oopresenda 7 dhaanona mboka hayi moondjokana aashona okuyeleka naNiger ngoka e na oopresenda 76.
Olopota oya nkunkilile kutya Afrika oku li a taalela omashongo ogendji konkalonawa yaantu noshindji osha pumbwa okuningwa oku ku hupithwe oshigwana okuza komaupyakadhi ngoka.
Olopota otayi pula wo enkondopeko lyiikondo yimwe po ngaashi egandjo lyiikulya yi na iitungilutu kaanona, elongo lyongushu, esimaneko lyuuntu waanona, eyambulepo lyuuntu, naanona inaya pumbwa okupatelwa pondje ngele tashi ya kelongitho lyiimaliwa yoshilongo.
Comments
Namibian Sun
No comments have been left on this article